Že od otroški let zelo uživam v sestavljanju raznoraznih modelov. Spomnim se, da sem že, ko sem še hodil v vrtec, za svoj šesti rojstni dan dobil prvo sestavljanko. Ni šlo za navadno sestavljano. To je bila sestavljanka, pri kateri si moral za uspešno sestavljanje uporablajti razno orodje. Iz kovinskih delov, vijakov in matic sem tako sestavil svojega prvega robota, ki je kar nekaj časa krasil knjižno polico v moji sobi.
Z leti pa sem svoje znanje modeliranja samo še nadgrajeval. V osmem razredu osnovne šole sem bil že tako vešč za izdelava modelov, da sem do zaključka osnovne šole uspel iz lesa narediti pravo grško galejo. Takrat sem si prislužil prvo nagrado na tekmovanju, ki v tistem času ni bila kar tako. Dobil sem izlet v Minimundus, kjer so bile razstavljene makete vseh mogočih svetovnih čudes. To me je tako navdušilo, da je izdelava modelov postala moja obsesija. Izpod mojih rok so prišli različne makete stavb, mostov, ladij in letal. Kasneje v zrelejših letih sem se specializiral za izdelava modelov vojaških ladij druge svetovne vojne, predvsem so me fascinirale ladje nemškega rajha. Najbolj ponosen sem bil na maketi dveh legendarnih nemških ladij, Bismarcka in Tirpitza. Zdaj pa je želja mojega očeta, da bi naredil maketo znanega gradu Borla, kjer je preživel svojo glasbeno mladost.
To je bil kar izziv, ampak res sem mu želel podariti pristno maketo, zato sem poiskal tiskarno, ki se ukvarja s 3D tiskom, kjer je izdelava modelov hitra in v primerjavi z originalom ni razlike, razen v velikosti. Moje delo je potem bilo samo pobarvati maketo v realne barve. Ko je oče zagledal maketo gradu Borl, je zajokal kot mali otrok. To so bile solze sreče, moj trud pa je bil poplačan.