Moj oče je že nekaj časa nazaj govoril, da bi si rad kupil nizke čevlje za v planine, ker ima samo visoke in ker ne bo več hodil po tako visokih hribih, bi rad da so njegovi pohodni čevlji nizki. Redko se je sam odpeljal kam, po navadi sem ga vedno peljala jaz in ker sem tokrat imela ravno eno opravilo v mestu, sem mu rekla, če gre z menoj, da greva skupaj pogledat, če bi bili kateri pohodni čevlji za njega.
Bil je še kako vesel, da sem se spomnila nanj, kajti potreboval je pozornost, srečen je bil, če smo ga pogosto obiskali, če smo ga poklicali, tako kot verjetno vsak starš. On je bil poseben, veliko je bil doma, užival je v svoji naravi, imel je svoj velik vrt in sadovnjak, ki ga je obdeloval čez teden, za vikende pa je rad šel na kratke pohode. Prav zato bi mu pohodni čevlji prišli prav.
Prvo sva šla v eno veliko športno trgovino, ker je imela popuste in bila sem prepričana, da mu bodo kateri pohodni čevlji odgovarjali, pa sem se motila, nobeni mu niso bili niti všeč, tako sem se spomnila ene manjše slovenske trgovine z obutvijo, vedela sem, da so njihovi pohodni čevlji kvalitetni, tako sva šla tja. Ni trajalo niti 5 minut, ko je našel ene in jih probal. Bili so kot uliti zanj, tudi njemu so odgovarjali in tako si jih je privoščil.
Tako vesel je šel domov in ko je prišel vikend in je šel v planine, me je poklical, da mi je povedal, da so mu pohodni čevlji super in da v njih super hodi. To je moj oče, poln ljubezni in pozornosti, rad ima družbo, še raje pa ti kaj iz njegovega vrta tudi podari. Od njega boš vedno šel z polno košaro dobrot, jaz pa sem zadovoljna, če mu kdaj lahko kako vrnem, kaj vse naredi zame, tokrat so to bili pohodni čevlji, ki si jih je želel.