Ko sem včasih bila poleti na počitnicah pri babici in dedku, sem vedno jedla maline. To je bil sadež, ki me še danes spominja na Gorenjsko. Včasih, ko sem prišla k njima na počitnice, so me maline že čakale v skodelici. Prav spominjam se, kako so bile vedno maline polne. Dedek jih je vedno šparal zame. Točno je vedel, kako jih imam rada. To so bili res lepi časi in še danes jih močno pogrešam.
Potem pa sem odrasla, se poročila, imela otroke in zgradila hišo. Veste, kaj mi je bila prva misel, ko sem premišljevala, kako naj izgleda moj vrt? Seveda maline. Na njih nisem pozabila. Kupila sem si veliko sadik in tako imam sedaj na svojem vrtu nasad malin. Vedno, ko so maline polne in jih grem pobrat, se spomnim na mojega dedka in babico. Takrat si želim, da bi videla, kako sem si uredila svoj vrt, kajti ponosna bi bila na to, da sem si nasadila maline.
Večina od nas ima ogromno spominov na otroštvo, nekateri lepih, drugih pa malo manj. Jaz sem imela prekrasno otroštvo pri babici in dedku in tega nikoli ne bom pozabila. Maline so moj najljubši sadež. Tako bom verjetno imela v svojem domačem vrtu vedno maline. Če bodo sadike slabe, jih bom nadomestila z novimi. Želim si, da bi maline jedla vsako leto.
Prav lepo je videti, ko maline dozorijo. Z njimi se lahko pripravi ogromno jedi. Sama obožujem malinin sladoled. Najboljše pa so mi seveda sveže. Takšne, ki jih pojem že takrat, ko jih grem nabirat v vrt. Ker redno skrbim za sadike, bom imela še veliko let na vrtu polno malin.