Ko sem bila še majhna, sem vedno rada hodila z očetom v trgovino. V trgovino sva hodila res zelo pogosto, saj smo vedno kaj pozabili in smo morali naslednji dan spet v trgovino. Po to stvar, ki smo jo pozabili. Z očetom sva se zelo rada sprehajala in ne hodila na dolge sprehode in se seveda vmes tudi ustavila v trgovini. To je bil najboljši del najinega sprehoda. Zdaj sem tam videla nekaj res zelo zanimivega. Ta zanimiva zadeva je bil pos terminal. Če sta vsakič, ko sva nekaj kupila, je moj oče samo prislonil svojo kartico na ta pos terminal in meni je bilo zelo zanimivo, kako so lahko potem kar šla iz trgovine in to je bilo to.
Seveda, ko sem odrasla, mi je oče razložil, kaj pos terminal sploh je in kako deluje pred tem pa mi je bilo seveda vse fascinantno in sem si vedno predstavljala, da lahko grem v trgovino, vzamem, karkoli želim in grem ven. Temu pa seveda ni bilo tako, ampak kot otrok razmišljaš popolnoma drugače. Ko sem odrasla, mi je seveda povedal, da ima kartico, na kateri je naložen denar, ki si ga je zaslužil s tem, ko je delal v službi in tako lahko potem plačujemo za hrano, ki jo kupujemo.
Seveda ko si odrasel to dosti lepše razumeš in ti je popolnoma jasno, ampak kot otrok pa je to lahko zelo zanimiva stvar za gledati. Ko sem seveda odrasla sem komaj čakala, da bom dobila svojo kartica in da bom lahko tudi jaz enkrat preizkusila pos terminal, saj je to vse, kar sem si zapomnila iz otroštva. Ko sva z očetom hodila v trgovino. Končno je napočil čas, ko sem dobila svojo bančno kartico, na kateri sem imela naloženo nekaj denarja in potem sem šla seveda takoj v trgovino. V trgovini sem si vzela nekaj stvari in šla končno na blagajno, česar sem se najbolj veselila. Ko sem prišla tja, sem enostavno prislonila kartico na pos terminal in tako sem lahko šla iz trgovine. Bila sem zelo vesela, da sem lahko končno jaz enkrat preizkusila nekaj takšnega in takrat sem se res počutila odraslo.